Sanacija Savinje v Vrbju

 
Sanirana leva brežina Savinje
 
NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Celje

Po vodni ujmi novembra leta 1990 in leta 1998 je bila struga Savinje na območju od mostu v Vrbju do drče v Šeščah v dolžini treh km poškodovana do te mere, da bi se ob naslednji visoki vodi nasipi porušili, Savinja pa bi poplavila urbanizirane površine (Vrbje, Žalec ...). Celotni odsek je bil razdeljen na posamezna območja.

Sanacija in ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti pa se izvajajo fazno:
I. faza – nujni sanacijski ukrepi – izvedeno v 2004
II. faza – predvidene ureditve (stabilizacija pribrežnih zemljišč, brežin in nasipov) bodo izvedene po dokončani I. fazi oziroma ob izvedbi ostalih predvidenih ureditev v Spodnji Savinjski dolini (razbremenilniki, retenzije, suhi zadrževalniki, itd.)

V septembru 2004 je izvajalec del Nivo Celje zaključil s sanacijo leve brežine in visokovodnega nasipa Savinje v Vrbju pri Žalcu v dolžini 660 m. Sanirani odsek je predstavljal eno najbolj ogroženih območij Savinje v Spodnji Savinjski dolini, saj so poškodbe brežine segale vse do krone nasipa - ponekod tudi do 10 m globoko v nasip.

Izvedena je bila peta brežine iz skal premera do 2 m, med seboj povezanih z betonom. Prav tako so se z betonom (nevidno z zadnje strani v širini 1 m) povezali prvi kamni po brežini.

Poškodbe smo sanirali z zasipom apnenčevega agregata s primesjo preperine in glinenega materiala, ki se je vgradil v poškodbe v slojih in komprimiral.

Nad izvedeno peto in na utrjen zasip poškodb smo izvedli zavarovanje brežine s kamni debeline do 80 cm. Stiki med kamni so se humuzirali in zatravili, prav tako pas nad zavarovanjem brežine, ki se je dodatno zaščitil s kokosovimi mrežami.

Med izvajanjem smo posebno pozornost posvetili ohranjanju obstoječe obrežne zarasti, za razgibanost v dnu pa smo vgradili nad peto posamezne večje skalne samice, ki bodo služile tudi kot ribja zavetišča.

Z izvedeno sanacijo brežine Savinje v Vrbju smo zagotovili stabilnost brežine in nasipa, s čimer se je poplavna varnost pribrežnih površin, Vrbja, Žalca in posledično tudi dolvodnih urbaniziranih območij povečala.